ponedeljek, 25. november 2013

Prve ne pozabiš nikoli

Al kako že gre? No, jaz zagotovo ne bom nikoli pozabila izdelovanja svoje prve torbice. Lahko bi šla počasi od lažjega k težjemu, a ne? Jaz sem šla obratno. Začela sem (vsaj zame) z zelo težko torbico. Navdušila me je sestra, ki ji gre šivanje veliko bolje od rok, kot meni. Kakorkoli že...naredili sva si lepo soboto in skupšaj skrojili, sešili vsaka svojo torbico. Dopoldne se je prevesilo v popoldne in tudi v večer. Moja torbica še ni bila končana. Dokončala sem jo potem doma. Tako da je neprecnljive vrednosti - glede na ure šivanja :)
Na njej je veliko napak, veliko šivov, ki vlečejo postrani, ampak je to moja prva in prve ne pozabiš nikoli :).


7 komentarjev:

  1. ja super zgleda! valda, vaja dela mojstra in ti delaš vajo, tako da boš kmalu mojster :) lp

    OdgovoriIzbriši
  2. Čudovita je. In te "napake", o katerih pišeš so na koncu samo prijeten spomin in te opomni na to, s koliko ljubezni je bila narejena.

    OdgovoriIzbriši
  3. Wow, torbica je prekrasna.A greske vidis samo ti.
    Lp, Sonja.

    OdgovoriIzbriši
  4. Kaksno cudovito blago, se ga kar ne morem nagledat. In uspelo ti je.

    OdgovoriIzbriši
  5. Narejena je zelo lepo in verjamem, da bo nastalo še veliko lepih torbic.

    OdgovoriIzbriši
  6. Tudi meni je tole metuljčkasto blago nadvse všeč! Torbica je res čudovita.
    Lp, Maja

    OdgovoriIzbriši
  7. Saj veš: ČUDOVITA! In vsa čast za vztrajnost in voljo!

    OdgovoriIzbriši